So vas moje kreativne rešitve prepričale? Začnite jih izvajati v praksi! Pri tem vam bodo v veliko pomoč tudi moje knjige in delavnice s tehnikami razmišljanja.
O METODI
Enostavnost v razmišljanju
Enostavnost je bistvena vrednota. Ali jo cenite?
Na žalost se enostavnost ne zgodi sama od sebe. Pravzaprav se dogaja ravno obratno. Zadeve sčasoma ne postajajo vse enostavnejše, ampak vse bolj zapletene. Zakaj?
- Ni naravno, da bi težili v smer enostavnosti. Ves čas dodajamo različne dele in nove potrebe. Rezultat tega je zapletenost. Enostavnost zahteva odločen napor – ne zgodi se sama od sebe.
- Obstajajo zgodovinski razlogi. Ko ste nekaj prvič začeli, ste to počeli na določen način. In ta način ste nadaljevali.
- Prišle so nove tehnologije. Prihod novih tehnologij, kot so računalniki in mobilni telefoni, pomeni, da stvari lahko opravimo na veliko enostavnejši način. Tako se stari način zdaj zdi zapleten.
- Prišlo je do dodajanja. Nenehno dodajamo nove stvari in nove možnosti.
- Prišlo je do posebnih primerov in izjem. Nekatere zadeve, ki smo jih vzpostavili, da se ukvarjajo z večino primerov, so morda postale veliko bolj zapletene, ko se je bilo potrebno začeti ukvarjati tudi s posebnimi primeri na poseben način.
To pomeni, da se moramo resno in odločno potruditi, da enostavnost dosežemo. K snovanju enostavnosti prispevajo pristopi, okvirji in posebne tehnike razmišljanja. Samo splošen dober namen, da bi nekaj poenostavili, ne zadostuje. Potrebno je močno garati.
Informacije, izkušnje in analiza namreč ne zadostujejo. Bistvena sta snovanje novosti in rešitev ter ustvarjalno razmišljanje. Navade našega tradicionalnega razmišljanja vključujejo analiziranje situacije, da bi prepoznali standardne elemente, in potem na osnovi njih uporabili standardne odgovore. Sistem je odličen, tako kot je odlično levo kolo avtomobila. A ne zadostuje. Avtomobil za vožnjo potrebuje štiri kolesa. Preteklost lahko analiziramo, toda pot naprej moramo snovati.
- Zemljevid izhoda je – kot vse ostalo v našem življenju – v naši glavi. Prvi korak je, da se tega sploh zavedamo, da nam je jasno, da zadeve ne rabijo biti tako zelo zapletene, da so takšne postale iz zgodovinskih ali tradicionalnih razlogov, potem pa smo se navadili nanje in se mi prilagajamo njim, ne one nam.
- Drugi korak pa je, da smo odločeni zadevo spremeniti – vsaj tisto, na kar lahko vplivamo. Kar pa pomeni osredotočeno in disciplinirano delo: pregledati, kako zadeve potekajo, nato ugotoviti, s kakšnim ciljem sploh nekaj počnemo, in katere koristi, vrednosti nam to prinaša. Nato pa razmisliti, ali lahko do tega cilja ali koristi pridemo tudi kako drugače oz. ali se lahko kateri od teh koristi odpovemo na račun večje enostavnosti, ki pomeni prihranek v času, denarju in drugih virih. Za razmislek o tem si pomagamo z različnimi tehnikami enostavnosti, da kaj odstranimo, nadomestimo ali prestrukturiramo, pogledamo zelo široko ali zelo ozko, da opazujemo svet in poslušamo ljudi okoli sebe.
- Nato pregledamo morebitne spremembe in jih ocenimo. Če nam prinašajo več enostavnosti in če bodo sprejete v našem okolju, potem razmišljamo še o tem, kako jih naj vpeljemo v naše življenje.
Na kratko: najprej zavedanje, da je sploh lahko drugače, in potem prepoznavanje svojega cilja.
